secrets and lies.
Would you like to react to this message? Create an account in a few clicks or log in to continue.

starbucks coffee

3 posters

Go down

starbucks coffee Empty starbucks coffee

Post  hanna morrison Sun Aug 22, 2010 3:11 pm

starbucks coffee 96c96o

Le kdo ne bi poznal Starbucksa? Ena najobsežnejših verig s kavarnami ter slaščicami, katero lahko najdeš na vsakem koraku v New Yorku, je našla svoj prostor tudi v Mannhatnu. Presenetljivo prijazni uslužbenci ti bodo z veseljem postregli s kavo, kateri enostavno ne moraš reči ne. Običajno se tukaj nahajajo ljudje, kateri pojma nimajo o bitjih podzemlja, a kdaj pa kdaj lahko tukaj tudi srečaš lovce, ali pa celo kakšno bitje teme, kateri se želijo prilagajati vsakdanjemu življenju, ali pa so tukaj zgolj za kamuflažo svoje rase.
hanna morrison
hanna morrison
vampire.

Posts : 30
Join date : 2010-08-21
Age : 28
Location : paris, france

Back to top Go down

starbucks coffee Empty Re: starbucks coffee

Post  sally mcdonald Mon Aug 30, 2010 11:31 pm

Naveličano je stala v vrsti, ki se je vlekla in vlekla po celotni notranjosti Starbucksa in tu in tam pogledala na uro. Neverjetno, kako ji je prav vedno uspelo priti sem v času največje gužve, da je lahko čakala petnajst minut na pofukano kavo. In tokrat se ji je to celo zgodilo v večernem času! Ponavadi je bila največja množica tukaj nabrana okrog poldneva, zdaj pa se je ura bližala deveti zvečer, vrsta pa se je še kar vlekla mimo šanka in mimo treh miz v prostoru. Saj ne, da bi se razburjala - mirno je znala prenesti - samo tako izredno si je želela cigareta, da je še komaj dihala v pretirano natrpanem prostoru. Pred njo je stala gromozanska ženska, ki je bodisi morala nositi šestorčke, bodisi je bila pač.. ekstremno debela. Sally je bila dokaj prepričana v slednje; debeli ljudje so jo sicer vedno zabavali, predvsem zato, ker je sama s svojimi suhcenimi nožicami in ljubkim obrazkom predstavljala ravno nasprotno vrsto ljudi.. ali pa bitij, kakorkoli pač. Debela ženska se je po prostoru premikala izredno počasi - ni čudno, če je pa s seboj nosila kakšnih osemdeset kilogramov preveč. Postrani je opazovala njene boke v preozki majici (najbrž je bila največja številka, a kaj, ko je bila tale tako okrogla), ki so se tresli od maščobe. Ni ji bilo nagnusno, prej jo je ekstremno zabavalo, kako se je premikal vsak delček njene kože, ko se je premaknila. Vratu tako ali tako ni bilo videti, najbrž je bil zakopan nekam v podbradek… Namuznila se je, zavedajoč se, da je njen pogled zakopan v kup maščobe v vrsti pred njo, in s pogledom je zdrsnila skozi veliko okno navzven. Vreme je bilo dokaj zadovoljivo, temperatura se je najbrž gibala okrog petnajstih stopinj celzija, ni pa bilo nadležnega vetra, ki bi ji mršil lase in s seboj nosil neverjeten hlad. Odločena je bila, da si bo po tej gigantski vrsti privoščila eno izmed mizic zunaj, si prižgala cigaret in se nekoliko zasedela brez kakršnegakoli namena, potem pa je opazila, da je njena najljubša mizica, tista v kotu, že zasedena. Stegnila je vrat, da bi videla, kdo za vraga si je utegnil drzniti, ko je prepoznala obraz. Julien! Kot bi jo udarila strela se je besno zazrla v maščobno žensko pred njo, ki je bila sedaj na vrsti, ni pa vedela, kaj bi naročila. Najraje bi ji povedala kaj v smislu, halo, bajsa, tukaj stojiš že pol ure, tačas bi ti vendarle lahko postalo jasno, da boš nekaj nizkokaloričnega! – toda tega ni storila. Raje je počakala, da je gospa opravila; kajti udarec roke, ki je najbrž tehtala več kot Sally sama, bi jo najbrž pustil kakšne pol ure nezavestno na Starbucksovih tleh. Tega pa si ni želela, sploh ne zdaj, ko je morala prekopati svojo pot do Juliena. Debela si je naročila frapé (bravo!), ga dobila in se odmajala stran, Sally pa se je prikupno nasmehnila do stropa visokemu kelnarju in zaprosila: »Kapučino?« Najbrž je bil košarkar ali kaj takega, kajti njegove komunikacijske sposobnosti so bile dokaj na psu, ko ji je nazaj zamomljal nekaj v smislu, da bo treba malo počakati. Halo! Čakam že petnajst minut! je naveličano kričala v sebi, nato pa hitro dejala: »Navadna kava bo okej,« upajoč, da ji Julien med delovanjem zakrnelega košarkarja ne bo pobegnil. Tip je pokimal, izginil nekam in se po petih minutah vrnil z dvema skodelicama – kavo in kapučinom. Lahko bi popenila, pa ni. Kislo se mu je nasmehnila, mu izročila želeno vsoto in se kar z dvema skodelicama napotila naravnost skozi izhod in proti mizi, od katere je Julien pravkar vstal. Pizda! »Prosim, prooosim, ne drzni si oditi, pravkar sem samo zato, ker sem te opazila tukaj, plačala kavo in kapučino, ker me je stregel nek asocialen debil. Nimaš pravice oditi po vsem, kar sem pretrpela, da bi te ujela,« se mu je nasmehnila in ga poljubila na lice, kot je to pač počela, ker ga je imela rada.

    Julien, honeybee. smitten
sally mcdonald
sally mcdonald
warlock.

Posts : 14
Join date : 2010-08-30
Age : 30
Location : London, England

Back to top Go down

starbucks coffee Empty Re: starbucks coffee

Post  julien vanderbilt Tue Aug 31, 2010 12:05 am

Z mirnimi koraki se je sprehajal po samem elitnem predelu New Yorka, ki naj bi po vseh pravilih kar sijal od samega blišča. Ampak njemu samemu je bil njegov nevarni predel ter hotel mrtvih veliko ljubši. Čeprav bi nekatere vsa tista neurejenost ter temačnost odvrnila njega ni. Po stotih letih življenja ga preprosto več ni moglo motiti-še manj pa neurejenost in temačnost. Bilo je veliko bolje kot svetloba za katero se je moral boriti ter ubiti nekaj ljudi, ki naj bi po mnenju same vodje bili pomembni za obstanek vampirjev. Ali pa so le tako poskrbeli da je lovcev bilo manj in vampirjev več. V vseh bednih filmih je bil dovolj le velik, če ne celo ogromen prstan ali pa super moč katero naj bi imeli. Vse lepo in prav dokler sam ni ugotovil da je vse skupaj samo en velik medijski lari fari. In od takrat je sovražil filme, ki naj bi na kakršni koli način opisoval vampirje. Edina resnica je bila njihove bledost s katero se je naučil živeti. Tudi ob poletjih ko je pritegnil mnogo pogledov- v svetu zagorelih ljudi. Zazrl se je v nebo, opazil nekaj slabih reklamnih naslovov in kmalu zagledal prekleto znan zeleni znak Starbucksa, ki je po njegovem mnenju resnično imel najboljšo kavo za katero je bilo vredno odšteti tudi tistih nekaj kovancev po potrošniškem mnenju preveč. Zanj pa ni bilo. Resnično je poznal vso zgodovino Starbucksa in vedel je, da so bili tudi hujši časi ko so se ljudje celo malo manj upirali. Ter seveda težje preživeli. V času njegovih 15 let pa vseh klubov in ostalega sranja ni bilo-le pubi ter bedne sive ceste. Zdaj pa je čudežno bilo vse v barvah in kar kričalo po pozornosti. Edina stvar, ki pa ga je resnično pognala strah v kosti je bila večnost in del večnosti je bilo tudi jasno videnje spreminjanje okolice, družbe ter stila. Tako je od stila hipijev moral doživeti tudi današnji high fashion videz. Prihodnost pa je več kot očitno kazala nore stile, ki pa definitivno njegovem okusu niso pripadale. Kričeče barve ter neumne oblike. Zavzdihnil je ter se napotil proti notranjosti ljubke kavarne ter z rokami v žepu mirno počakal v vrsti vse dokler ni prišel na vrsto ter hrepenel po tem, da odide ven ter se znebi vonja po prisotnosti mnoge človeške krvi. Julien pa se je znal dobro miriti in to mu je zelo pripomoglo. Medtem ko je njegov brat še vedno znal popustiti ter napasti celoten park. Očitno je kljub njegovi moči nekje v njemu vladala šibkost. Tudi ko je popustil čarom Sabriel-tukaj pa ga sam niti ni smel zmerjati ter obtoževati. Sam je bil tudi ta tepec, ki je bil v njeni bližini kakor navadna reva. In to je bil. Reva. Navadna reva, ki se ni znala postaviti v vlogo moškega in zavladati v razmerju, hkrati pa opazovati brata. Prepričan v dejstvo, da bi bilo vse drugače pa ni verjel. Nekaj mu je govorilo, da bi bilo še hujše. In, če je že vsa zadeva, ki je bila storjena bila huda, si ni hotel predstavljati kaj bi lahko bilo še hujše. >> Frape, prosim. << je naročil in s svojim hladnim pogledom prebil žensko podobo pred njim in vidno s tem tudi pognal strah v njene kosti. Po nekaj minutnem čakanju pa je končno pred seboj zagledal lonček z znanim logotom. Na pult ji je položil tistih nekaj kovancev ter pomigal s prstom ter se ji sladko nasmehnil. In več kot očitno tudi zmedel. To ga je zabavalo. Rad se je malce norčeval iz ljudi in enkrat v trenutku imel resni v obraz v naslednjem pa bil ves sladek. Obrnil se je na svojih petah ter pritegnil pozornost nekaterih v kavarnici in se napotil proti stolom ter mizo na zunanjem balkonu, ki je gledal na cesto. Lahko je le upal, da bo srečal znan obraz iz katerega se bo lahko norčeval. Še posebej iz kakšnega volkodlaka, ki se v javnosti ni smel izdati. Šibki pa so bili celo pripravljeni na to in tako je bil celoten kaos. Kar pa ni pripomoglo tistim, ki so hoteli tuje rase živih bitij zatajiti pred normalnimi ljudmi. S hitrimi koraki si je poskrbel čudovito mesto, z prelepim razgledom. Mirno se je usedel in naredil prvi požirek odličnega frapeja, čeprav je v trenutku veliko bolj potreboval močno kavo. Zazrl se je v množico, ki je drvela mimo njega, premišljeval o bednih stvareh. Stvareh, ki niso imele smisle ter občasno tudi pokomentiral kakšno veliko modno uspešno napako ter se ob tem sladko nasmehnil. Pomahal čednim ženskam ter se s svojim frapejem hotel odpraviti naprej, saj ni bil človek velikega posedanja. V trenutku ko je vstal pa ga je napadel znan nizek glas-zagotovo ženski. In, če ni bila Sabriel je bila lahko le ena oseba- Sally. Več kot očino je bilo, da obožuje osebe na črke S. >> Vse to si storila zame ? Mislim, da bom jokal. << ter naredil žalostni obraz ampak kmalu sprejel njen poljub na lice, ji enega tudi sam vrnil ter pomežiknil. >> Hecam te. Če želiš ti povrnem eno od teh stvari-najcenejšo seveda. << ter se s svojimi očmi zazrl v svetlolaso podobo pred njegovimi očmi s katero je delil eno samo stvar-dobro prijateljstvo povzeto in skupnega problema- življenja v novem svetu z novimi močmi. In ta mala čarovnica pred njim je imela prav posebno mesto v njegovem ledenem srcu, katero se je znalo ob njeni družbi pošteno ogreti. >> Torej, kako je mala čarovnica. << je zašepetal in se posledično nagnil proti njej medtem ko se je že mirno posedla nasproti njega, očitno resnično vesela da ga je ujela.

tagged: Sally honey smitten
notes: you made my day. totalno si me nasmejala s tole debeluško xD.
julien vanderbilt
julien vanderbilt
vampire.

Posts : 13
Join date : 2010-08-29
Age : 28
Location : New York, USA

Back to top Go down

starbucks coffee Empty Re: starbucks coffee

Post  sally mcdonald Tue Aug 31, 2010 2:32 pm

Bilo je naravnost hecno, kako Sally ni potrebovala kaj dosti več od preprostega nasmeha prijatelja, pa je že pozabila na vse muke v čakalni vrsti, na zaostalega kelnarja in na debelo ženščino, ki ni razumela, da frape ni ravno pijača, ki bi jo srkali ljudje s previsokim indeksom telesne teže. Tako je pač bilo. Najbrž tragično za debeluhe, a kaj je hotela. Saj je imel vsak svojo tragično zgodbo. Namuznila se je njegovi ljubki šali in brez povabila sedla za mizo, prepričana, da ga bo tako zadržala. In prav je imela. »Ni ti potrebno na silo jokati, če namesto tega malo posediš z menoj,« se je nasmehnila in zožila oči, kot bi hotela reči, ker če ne… Ob njegovih naslednjih besedah je intenzivno odkimala in vseeno proti njemu potisnila skodelico tople kave. »Zamisliva si tole kot mojo dobro voljo, od katere ti častim pijačo. Ne, zares,« je nasmejano nadaljevala, preden je lahko rekel karkoli. »Če bom morala vse tole popiti sama, bom najbrž na WCju več časa kot bulimiki.« Ko je končala, se je nekoliko zmrdnila, saj ji misel na bulimike nikoli ni pretirano dišala, sploh po tem, ko so precej redno za človeka s prebavnimi motnjami zamenjevali njo. Halo, kot da človek ni mogel biti seksapilen, ne da bi si tiščal prste v usta. Kako zgrešena logika. In ljudje so dejansko verjeli, da bi bila lahko tako alternativna punca, kot je Sally, tudi tako neumna, da bi počela kaj takega. Bilo je prav sramotno. Potem pa se je nenadoma prebudila iz misli, se široko nasmehnila svojemu kapučinu in ga tesno oprijela s prsti, potem pa pogledala Juliena, ki je že začel s tipičnim 'small talkom'. »Odlično, odlično,« se je nasmehnila kot kakšna osnovnošolka, ki nosi cel kup skrivnosti, ki jih nikakor ne sme izdati, a jih bo ravnokar izblebetala. »Pred nekaj dnevi sem si popolnoma preuredila stanovanje, kar, mimogrede, moraš videti. In pred dobrim tednom sem dobila odgovor na poslan esej o Molièrovih pristopih in obljubili so mi objavo!« Nekoliko je zacvilila ob zaključku svojih besed in zacepetala z nogami. Vedela je sicer, da Julien nima niti možnosti, da bi lahko živel tako življenje, kot ga živi ona. Imela je realno življenje, kajti bila je še mlada in lahko ga je živela – in istočasno je imela svoje čarovniško življenje, ki jo je prav tako zabavalo, a eno ni imelo pretirane zveze z drugim. Med tem ko so vampirji, no ja, najbrž živeli precej drugače. Ven samo ponoči ali ko ni bilo nevarnosti, da bi jih scvrlo sonce, nenehna skušnjava v prostorih, natrpanih z ljudmi ki so bili za vampirje kot sprehajajoči se hamburgerji za navadnega človeka. Koga pa ne bi zanesla skušnjava? »Sicer pa dokaj vegetiram. Že dva tedna sem na hitri hrani in osladnih filmih, da se že brez očitajočih pogledom počutim kot cunja. Ampak sklenila sem, da je konec z instant kavo in danes sem si končno privoščila sprehod… In nekaj izrecno boljšega od moje domače kave.« Kot bi hotela nazdraviti je dvignila lonček s svojim kapučinom, nato pa ga nesla k ustnicam in naredila požirek. Božansko. Bolje, kot je pomnila. Odlično. Nekaj takega kot seks po dvomesečni abstinenci. »In ti, princ teme?« se je namuznila rjavolascu na drugi strani mize in mu namenila nadvse teatralen pogled. Na nek način se ji je smilil, ker ni imel tega, kar je imela ona. Ni imel vseh teh fenomenalnih možnosti. Ni zares živel življenja izven svoje vampirske kletke. Že, sedel je v Starbucksu in srkal kavo, a vedno je moral biti pripravljen. Moral se je držati nazaj. Ker če se ne bi… Sally sploh ni dvomila, da bi se populacija New Yorka lahko drastično zmanjšala že v eni sami noči. A ni se ga bala. Zaupala mu je s svojim življenjem. In tega ni imela namena spremeniti, dokler se za to ne bi pojavil zares tehten razlog. »Kako se premika večnost?« Namuznila se je in segla v žep svoje jakne po škatlo cigaret in vžigalnik, izvlekla enega izmed dolgih, belih svinj, ki so tako pridno krajšale njeno življenje, in si ga brez obžalovanja prižgala. Večnosti si ni želela.

    hihi, če je pa tako fina. ^^ imam totalni navdih za razvijanje zgodbe, ampak totalno pomnajkanje navdiha za pisanje dolgih postov. soz for that. -.-
sally mcdonald
sally mcdonald
warlock.

Posts : 14
Join date : 2010-08-30
Age : 30
Location : London, England

Back to top Go down

starbucks coffee Empty Re: starbucks coffee

Post  julien vanderbilt Tue Aug 31, 2010 5:20 pm

>> S teboj bom vedno rad posedal draga Sally. << in se ji nasmehnil. Ni bil človek posedanja naokoli ampak dokler je bila vpletena Sally je pretrpel vse. Imel jo je rad na poseben način-kot sestro, najboljšo prijateljico in sestrično v enem. A razumela ga je bolje kot kdorkoli in vedela je vse iz njegovega življenja. Dobro je vedela, da je vampir ki pije človeško kri le zaradi svoje moči, da edina žensko ki jo bo kadarkoli ljubil bo le ena in edina Sabriel ter kako je prav to dekle izdalo njega in lastnega brata Derricka. Od takrat Vanderbiltova namreč nista več to kar sta bila-vesela podeželska fanta v velikem mestu ampak le moža noči z zlomljenim srcem in velikim ponosom da ju ženska nikoli več ne bo zlomila. Pošteno se je moral nasmehniti ko je vsakič znova in tnova ugotovil kako se življenje lahko v trenutku spremeni. Enkrat si srečen z nekom in vse ti je postalo z rožicami nato pa se spremeni in vse vidiš le z črno belimi očmi in nič več ni tako kot bi pravzaprav moralo biti. Ni več veselja le žalost. >> Dobro si bova razdelila na pol. Sploh pa kaj imaš ti to. Kapučino in navadno kavo ? Zanimivo upam samo, da ni črna. Sovražim črno kavo. << in z enim očesom pregledal njeno naročilo. Prodajalec, ki pa ji je zatrdil da mora plačati oboje je pristal na njegovo nesrečo na Julienov seznamu antipatičnih ljudi. Kateri idiot bi prijaznem ter veselem dekletu kot je bila Sally pokvaril dan s svojim egoizmom ter slabo voljo. >> Stanovanje si preuredila ? Čudež božji. Torej mi hočeš dati vedeti da ni več tista luknja katero si imela prej. ? << ter se ji nasmehnil, čeprav mu je bila tudi pri srcu tista njena stara pisana luknja v kateri je prežela svoje dneve. In v katero je sam prihajal ter jo presenetil s kupom dobrih filmov iz njegove zbirke. Medtem pa ko je njegovo stanovanje bilo veliko bolj razkošnejše ter v tipični temni črni barvi. >> Torej boš objavljena ? To moramo zaliti. Oziroma si jaz bolje zapomniti, se čudežno pojavim na tvojih vrati ter te spravim v cunjah v najboljši klub v New Yorku. << Ampak vedel je, da v stari raztrgani trenerki to dekle ne bi odšlo nekam kjer bi se zbirala “elita “ velikega mesta. Tudi sam ne bi pa čeprav mu je bilo vseeno za lasten videz. Vsako jutro je nase pač navrgel kar je moral in to mu je bilo čisto dovolj. >> Dva tedna na hitri hrani ? Dekle ti potrebuješ domačo hrano. Res vidim skrbiš za svoje zdravje neverjetno. << ter ji požugal s prstom,kakor da bi bila ona majhna deklica in on njen oče, ki jo kritizira zaradi pojedene čokolade pred kosilom. >> Princ teme po starem. Živi svoje bedno življenje ter poskuša pozabiti Sabriel enkrat za vse večne čase. << in naredil dolg požirek frapeja v lončku. >> Večnost pa je kot zmeraj mučna. Mislim. Poglej me sem 150 let star človek. Voljo, do življenja pa sem izgubil že dolgo nazaj, ampak sem še vedno tu in še vedno bom. Dokler me nekdo ne ubije. << in se zazrl v njene oči medtem ko se je sam naslonil na tisto majhno mizo pred njim in si s prsti šel skozi goste lase. Večnost ga je vedno mučila. Toliko ljudi je že slišal govoriti upam, da bom živel večno za vse večne čase. In takrat jim je hotel povedati svoje. Da bi sam dal vse da bi že zdavnaj umrl. Ko je bila njegova ura. Tako pa je le trpel, saj je vedel da ne bo nikoli naredil konec težavam in dramam. Vedno bodo prisotne v njegovem življenju. >> Vsega tega bi se rad rešil. Ampak lovcem ne smem. Izdal bi vampirje in tega resnično nočem. Za seboj imam brata in lahko se mu kaj zgodi. Tako, da se moram sprijazniti s tem, da je moje življenje večno. << in se spodbudno nasmehnil. >> In ti si se navadila na svoje nove moči. Čira čara abrakadabra in te fore ? << ter začel kriliti z rokami kakor, da bi imel čarobno palčko v rokah. Rad se je norčeval a sama je dobro vedela kako jo ima sam rad. Če je dobro premislil je bila še edina ženska v njegovem življenju, ki mu lahko veliko pomeni ter nima strahu da ga bo kadarkoli izdala.

words: sedemsto petintrideset
notes: eh, nimam nič proti kratkim postih. sploh pa so čisto dovolj dolgi ^^
julien vanderbilt
julien vanderbilt
vampire.

Posts : 13
Join date : 2010-08-29
Age : 28
Location : New York, USA

Back to top Go down

starbucks coffee Empty Re: starbucks coffee

Post  Sponsored content


Sponsored content


Back to top Go down

Back to top

- Similar topics

 
Permissions in this forum:
You cannot reply to topics in this forum