derrick von vanderbilt

Go down

derrick von vanderbilt

Post  derrick von vanderbilt on Sun Aug 29, 2010 3:32 pm

WHO'S GOT THE BODY AND WHO'S GOT THE BRAIN
DERRICK VON VANDERBILT

23 ( 151 ) ∙ NEW YORK, USA ∙ VAMPIRE ∙ CAM GIGANDET
LET ME TASTE YOUR BLOOD 'CAUSE I'M IN PAIN

Derrick Von Vanderbilt. Ime vam zagotovo ne pove veliko, razen seveda če niste živeli že pred mogoče 120 leti ko je moj oče bil na samem vrhu in smo imeli normalno življenje kot normalna družina-jaz, brat in starša. Potem pa se je počasi vse spremenilo in iz navadnega podeželskega fanta sem odrasel v mestnega vampirja, ki se skriva pod videzom 23 letnika. Precej zanimivo, kajne ? Za vas mogoče že a zame ne. Če bi imel samo eno željo bi si zaželel, da bi se vrnilo moje staro življenje nazaj. Ker le tega preveč močno pogrešam. Vse to vampirske norčije ter pitje krvi in bojevanja z volkodlaki pa bi pustil lepo za sabo. Ampak opis je vedno bolje začeti na začetku. Torej pred dobrimi 151 leti nazaj sem se rodil jaz v prijetno družino Vanderbilt kot vam lahko moje ime pove. Mama je izbrala ime Derrick in vsi smo bili srečno. Na sklepam po tem, da so večino časa okoli mene skakljali prav vsi. In ko sem sam postal star 1 leto smo v družino dobili še enega fanta. Mojega brata Juliena. Kot otroka sva bila vedno skupaj. Bila najboljša prijatelja in sam kot starejši brat sem vedno hotel biti njemu v vzor, nekako pa je večino časa bil on meni. On je bil dober jaz pa malo divji. Življenje sem jemal z veliko žlico, užival vse mogoče stvari, popival v klubih in imel žensk polno knjižico. Ko pa je oče tako zelo dobro napredoval smo iz malega podeželskega mesta odšli proti bližnjemu velikemu mestu New York. Bilo je divje in sam se našel še veliko več zabave. Tolpe, ki so že takrat bile precej nevarne ter raziskovanje starega mesta. Bilo je zabavno. In vesel sem bil,da sem lahko ostal še vedno jaz in se ob poznih urah vračal domov, videl zaskrbljen obraz mame ter obraz brata kateri je kričal po tem da bi izvedel kako je bilo pa čeprav me v tem ni podpiral. Vedno je hotel, da sem tip človeka kot sem ampak le da najdem mirno plat v sebi. Tisto plat ko sem slab fant a ne spet tako zelo slab, da bi me lahko zaprli. In mogoče je imel prav. To sem tudi ugotovil na žalost šele ko so me res zaprli. Bila je neka neumna stvar z drogami. To pa je takrat bilo za mano. Kljub neumnem počutju sem poslušal njegove nasvete in ugotovil, da ima prekleto prav. Še vedno sem bil jaz ampak v bolj „ moderni „ verziji. In potem se je pojavila ona. To rjavolaso dekle z angelskim obrazom ter globokim pogledom, ki me je v trenutku hipnotizirala ko sem jo zagledal zvečer med svojim potepanjem naokoli. Ves samozavestno sem stopil do nje ter jo pričel osvajati. Imel sem svoj šarm in vse so padale na njega. Tudi ona sama. Sabriel. To ime še vedno zveni enako v mojih ušesih ko ga občutim na svojih ustnicah. Nežno bitje v kateri je vladal cel vrag. Imela sva nekaj. In ni bilo le nekaj zame medtem ko je zanjo bilo. Ljubil sem jo ona me je spremenila ter prebudila nekoga v meni, ki je ves ta čas bil izgubljen. Vsak dan sem ji poskušal privabiti nasmeh na obraz a počasi sem pričel čutiti, da za vsemi temi najinimi igricami z njene strani ni ljubezni. Da sem za njo nekakšna igračka za v posteljo katero lahko izrabi ko hoče potešiti svoje želje. In tako je tudi bilo. Počasi pa sem se s tem naučil živeti ter jo po pravici povedano prebolel. In ravno ko sem hotel poiskati pravo srečo me je presenetila novica, da je bila z mojim bratom. Z Julienom. Ponorel sem in od takrat nisem več isti. Počutim se izdanega, zlomljenega ter v bratu vidim sovražnika. Prav tako on v meni. Nekje globoko v sebi pa oba veva, da je kriva le ona in da drug za drugega niti vedela nista. Zato sem z bratom poskušal obnoviti najin odnos ter ponovno izbrisati njeno ime. Tokrat iz Julienovega srca. Čeprav to ni bilo mogoče. Ljubil jo je bolj kot sem jo jaz kadarkoli. In to sem sprejel. Poleg vsega pa sem vseeno starejši brat in dobro poznam Sabriel. In nekaj je zagotovo. Ubijal bi, da moj brat ne bi trpel ponovno. Sam namreč sem jo izbrisal iz srca. Njena podoba pa je pustila neko rano v meni. Rano, ki je zaprla moja čustva. Zaprla mojo ljubezen do žensk. Vrnil sem se k avanturam ter v njih gledal točno to kar je sama Sabriel gledala v meni-igračko za moje želje. Mislite si kar hočete. Sovražite me kolikor hočete. A imam moč, imam pamet in bolje je da mi ne stojite na moji poti do ciljev. Ni mi vas težko ubiti. V meni ni čustev, spomnite se na to. In tako nimam občutka za obžalovanje, žalost in ljubezen. Ampak ali je mogoče kamen razbiti ? Seveda da je ampak le pravo orodje moraš uporabiti. In na to orodje tudi jaz sam čakam le tega se zavedati nočem.

YOU ARE THE ONE THAT I DESIRE
IGOR ∙ 16 ∙ 4 ∙ PM
YOU ARE THE DARK, I'M THE VAMPIRE

avatar
derrick von vanderbilt
vampire.

Posts : 7
Join date : 2010-08-29

View user profile

Back to top Go down

Re: derrick von vanderbilt

Post  emily grey on Sun Aug 29, 2010 6:52 pm

    lep opisek,
    odpri si svojo sobo in začni z pisanjem Very Happy

    Vampirji 5/10
    Volkodlaki 9/10
    Warlocki 7/10
    Fair Folk 10/10
    Shadowhunters 10/10
avatar
emily grey
high warlock of brooklyn.

Posts : 69
Join date : 2010-08-20
Age : 27
Location : London, UK

View user profile http://secretsandlies.forumotion.net

Back to top Go down

Back to top


 
Permissions in this forum:
You cannot reply to topics in this forum