katherine lenora james

Go down

katherine lenora james

Post  katherine james on Mon Aug 30, 2010 1:42 am

WHO'S GOT THE BODY AND WHO'S GOT THE BRAIN
KATHERINE LENORA JAMES



19 ( 389 ) ∙ NY, USA ∙ VAMPIRE CLAN LEADER ∙ COCO ROCHA
LET ME TASTE YOUR BLOOD 'CAUSE I'M IN PAIN

Vsak ki je kaj vreden v tem veličastnem mestu, ki se imenuje New York je že slišal za Katherine James. Večinoma sicer trapaste govorice, ki nimajo nič opraviti z realnostjo, toda večinoma se okoli o meni govori s strahospoštovanjem, ki je včasih kar precej pretirano, toda prav zagotovo upravičeno. Saj si nočem laskati, nočem biti vzvišena, toda v svojih skoraj 390 letih življenja sem si uspela nakopati precej sovražnikov, prijateljev, ljubimcev in saj veš kako to gre, govorice potujejo, zgodbe se prenašajo iz roda v rod in tako je vse skupaj pripeljalo do tega da sem v zadnjem stoletju kjerkoli se pojavim obravnavana kot kraljica. No, saj to tudi sem, na nek način, morda se tega še sama ne zavedam prav dobro ali pa mi je vse skupaj tako stopilo v glavo, da se zdi kakor utvara, morda pa ima celotna stvar kaj veze s tem, da ti lahko v trenutku zasadim zobe v vrat in ti izpijem kri - strahospoštovanja vredno, ne? Ampak začnimo na začetku, shall we? Glede na to, da si začudeno pogledal že ko si slišal da sem stara prek tristo let, naj ti bo najprej jasno, da sem vampirka. Ja, otrok noči, s čekani, bledo poltjo, strahom pred ognjem in vsemi pizdarijami, ki spadajo zraven. Rojena sem bila leta 1621, v nekem zakotnem, umazanem predelu Londona in ne bom lagala, če ti pravim, da je bila prva stvar, ki se je spomnim iz otroštva pogled na gnijoče podgane v jašku za vodo, kamor sva z mamo hodili ribat perilo vsak večer, po tistem kar naj bi bilo večerja, toda je bilo v resnici kozarec motne vode in kos plesnivega kruha. Mama je bila perica na nekem uglednem dvorcu, oče je bil doma tako poredko, da se še njegovega imena skoraj ne spomnim, mislim da je bilo nekaj podobnega Edwardu, Edgarju ali nekaj takega, toda po pravici povedano mi ne bi moglo biti bolj vseeno za tega prekletega pijanca, ki ni v naš dom prinašal nič drugega kakor garje, vonj po gnijoči zelenjavi pomešan z žganjem in še več umazanega perila, ki ga je bilo potrebno urejati pred spanjem. Kakorkoli že, bila sem četrta od šestih hčera, ki jih je mama rodila in s tem postavila v povsem razpadajoč svet, poln lakote, trdega dela in udarcev, ki si jih prejel če si se nad čimerkoli pritoževal. Naš dan je bil dobesedno sestavljen iz ribanja tal, guljenja gosi in kokoši za dvorno kuhinjo, zadrževanja bruhanja ob pogledu na umazano perilo ljudi, ki so uživali sicer tako velik ugled, praznjenja umivalnih kadi le-teh in nasploh čiščenja nespametne umazanije, ki so jo ti 'visoko ugledni ljudje' puščali za seboj, brez da bi sploh pomislili na to, kdo jo bo za njimi pospravil. Dejansko sem vse do šestnajstega leta živela v tej gnusni umazaniji od življenja, se trudila shajati z vsakdanom in odmisliti sanje na svetlejšo prihodnost, na drugačne čase, na čase, ko bom morda lahko v miru naučila sama sebe brati, računati, se izobrazila, hodila na dolge sprehode, potovala in razmišljala samo o tem, s katero sliko bom naslednjič okrasila dnevno sobo in kateri lestenec bi se bolje podal v jedilnico. Morda se je vsa ta leta vse zdelo popolnoma brezupno, resnično sem že skorajda obupala nad celotno situacijo v katero sem bila postavljena in se vdala v usodo, toda iz tega ribnika nesreče v katerem sem se utapljala vsak dan znova me je potegnil, rešil in oživil dvorni notar, ki me je ogovoril ko sem proti večeru skupaj z vrtnarjem okopavala vrt. Na prvi pogled Harold morda res ni bil najlepši možak naokoli, s svojim nekoliko kljukastim nosom in povešenim pogledom, neokretno hojo in pokrpanim jopičem v katerem je imel vedno zataknjen rdeč nagelj in bel izvezen robec, toda vse pogosteje me je reševal vsakdanjih opravil, me opravičeval od opravkov, me vodil v knjižnico in nazadnje vendarle posredoval pri moji materi in nato pri svojem gospodarju, ter me vzel za svojo vajenko, neke vrste. Pri njem sem pričela izpolnjevati svoje sanje, izpolnjevati svoje želje in hrepenenja, vendarle sem pričela verjeti v nekaj več, ponovno upati na lepše čase. Preselila sem se v dvorne sobane, kaj kmalu sem se kot stranska opazovalka pričela pojavljati na dvornih plesih, v čudovitih oblekah in maskah, ki so mi jih izbirale spletične in še preden sem se zavedla, je bila na vrsti zaroka z dvornim princem, katerega sem po njegovih besedah očarala s svojo lepoto, milino, nedolžnostjo in tenkočutnostjo, tako da me je preprosto moral imeti. Sama sebe nisem nikoli obravnavala kot čudovito, nikoli nisem mislila da sem lepa, da bi si me nekdo želel, toda s Henryjem, kakor je bilo mojemu bodočemu možu ime, sem občutila nekaj, čemur se v današnjem življenju reče ljubezen in strast. Stvar pa je bila v tem, da je Harold, moj predragi notar kar naprej trdil, da moje učenje še ni dokončano, da imam pred seboj še lekcije, da se rabim vpeti v ritem življenja na dvoru, da nisem pripravljena na to kar me čaka. In kot uslužna in vedoželjna učenka sem se mu odločila dovoliti nadaljni študij vsega kar je bilo potrebno, da vem kot prinčeva žena. Vse bi bilo lepo in prav, če ne bi Harold pričel vseh lekcij prestavljati na večerne ure, vedno po sončnem zahodu, vedno ob popolnem mraku in ob soju sveč. Moje izmikanje ni pomagalo, kljub temu da sem bila močno dekle, je bila v njegovem prijemu nečloveška moč, skorajda božanska, zdelo se mi je da bom kaj kmalu ostala brez roke ko me je potegnil k sebi in tako se mu je bilo brez smisla izmikati, brez smisla se je bilo izogibati njegovim prisiljenim poljubom, brez smisla je bilo držati obraz stran od njegovega in na nek čuden način tega niti nisem hotela, bilo je kot bi me nevidna sila vlekla k njemu, vse dokler me ni pekoča bolečina stresla po vsem telesu, vse dokler nisem omamljena od nenadnega skelenja v vseh svojih mišicah izgubila zavesti in zadnja stvar, ki sem jo videla preden sem potonila v temo, je bil Haroldov zalubljen pogled in zdelo se je kot da bi slišala nekaj podobnega kot 'za vedno skupaj, ljubezen moja'. Naslednja stvar, ki se jo spomnim so lucidne podobe žužkov, črvov in krvavih dlani, ki so me grabile, medtem ko sem od sebe odrivala na tone črne zemlje, ki me je obkrožala, ter se trudila priti na površje, na površje teh čudnih, popolnoma nesmiselnih sanj. Vsaj to sem mislila, da so bile, toda svež zrak, ki je napolnil moja pljuča mi je zbistril misli, bila sem popolnoma prisebna in ravnokar sem se popolnoma gola izbezala iz nečesa, kar je izgledalo kakor izkopana jama, obsijana sem bila le z mesečino, ob meni pa so bile v zaboju skrbno zložene tri prečudovite obleke, vse obdane s čipkami in tri dragocene ogrlice z dragimi kamni, ki so se skladali z barvo teh oblek. Harold me je poželjivo gledal nekje iz daljave, ter v trenutku še pravi čas z roko prekril moja usta, ki pa so bila poleg črnine od zemlje obarvana tudi krvavo rdeče, dobesedno krvavo rdeče, ter tako zadušil moje krike. 'Izberi si katero želiš, draga. Posebej zate sem jih dal narediti.' Je bilo edino kar mi je tistega večera šepnil na uho. Skušala sem se upirati svoji usodi, to ni bilo tako kot sem si predstavljala. Stara sem bila 19 let, moj bodoči mož je bil v najini spalnici, verjetno se je ravno pričel spraševati kje se tako dolgo zadržujem, jutri bi morala iti na jahanje ter na piknik ob jezeru, nato pa bi se morala jaz od njega posloviti s poljubi preden bi odšel na celodnevni lov. Toda namesto tega sem v ustih čutila dvoje posebno ostrih zob, po mojih licih so tekle solze, ki so izpirale črno prst, Haroldov šepetajoč glas pa se je utapljal nekje v toku mojih misli. Postala sem vampirka, postala sem nekaj, kar ne bi smela biti. Toda ničesar več ni bilo možno storiti, vedela sem da moje življenje ne bo nikoli več enako in tako je tudi bilo. Navidez ponižno sem sprejela Haroldovo ljubezen, skupaj sva brez sledu pobegnila stran od dvorca, v povsem drug predel Londona, se skrivala, ko mi je izkazoval naklonjenost sem se pretvarjala da mu jo vračam, z vsem svojim srcem sem se predala tkanju načrta kako ga uničiti in po petih letih stalnega mučenja mi je vendarle uspelo. Še preden se je uspel izviti iz mojega prijema je moje rezilo kakor maslo prerezalo njegov vrat in kaj kmalu so ognjeni zublji lizali stene najinega doma, medtem ko sem vse skupaj opazovala iz varne razdalje. In tako sem bila osvobojena, prepruščena lastni volji, vedela sem česa se moram paziti, naučil me je dovolj, da sem bila sposobna preživeti več kot dve stoletji, povsem sama, brez kakšnih posebnih ambicij v življenju, moj edini cilj je bil samo preživetje. Toda čeprav se je sedaj v meni pretakala vampirska kri, čeprav sem bila povsem spremenjeno bitje, so vsa tista leta, v katerih sem se morala skrivati pred svetom, v katerih sem morala zanikati svoj pravi jaz, v meni prebudila nekaj človeškega, nekaj povsem nagonskega - želja po premoči, želja po maščevanju in nenazadnje tudi po ljubezni. Postala sem nočna ptica, ko sem kot sova neslišno drsela po ulicah Londona in si dan za dnem izbirala žrtve, ki so me zabavale med rjuhami in nato potešile mojo pravo lakoto. Rajši ne bom opisovala vseh umazanij in prevar ki sem jih počela da sem prišla do spodobnega 'obroka' vsak večer. Toda vsega tega sem imela dovolj, po skoraj tristo letih imaš najbrž dovolj tistega stalnega cikla, večnega kroga ki se samo ponavlja in ponavlja. Hotela sem se ustaliti, se osvoboditi, poiskati nekoga, ki bi bil kakor jaz, toda nekako do tega nisem in nisem mogla priti. Šele po stoletjih neumornega iskanja sem vendarle našla nekoga, ki se mi je zdel popoln in ki mi je vračal čustva, ki sem jih v sebi tako dolgo zatirala. Sebastian. Že samo misel nanj mi je takrat poslala mravljince po ne mrtvem in ne živem telesu in zdelo se mi je da bi lahko še moja smrtno bleda polt lahko zardela ob njegovi prisotnosti. Več mesecev sem ga opazovala iz varne razdalje in šele nato sem se mu uspela približati. Vse je potekalo brez besed, vse je bilo tako preprosto, tako spontano in preprosto vedela sem da je pravi. Njegova kri je bila najslajša kar sem je kadarkoli okusila, njegove oči so ob pitju moje tako željno strmele vame, da bi lahko ječala od nenadne ljubezni, ki se je dejansko v sekundi razvila med nama. In bil je moj. V njem se je pretakala moja kri, v meni pa njegova in postala sva eno. Končno sem imela nekoga, na katerega sem se lahko obrnila, ki je vedel vse moje skrivnosti in končno sem imela nekoga, s katerim sem si lahko ustvarila novo življenje. Pobegnila sva stran, daleč stran v New York, kjer sva si ustvarila gnezdece v nekem starem zapuščenem hotelu in kaj kmalu se je vse skupaj pričelo razvijati v pravo kraljestvo. Širila sva svojo vrsto, s skupnimi močmi sva spravila naš razvoj v tek in s tem se je pričelo razvijati moje maščevanje. Maščevanje nad Haroldovim stvariteljem, nad tistim ki me je pahnil v prvotno bedo in nad vsemi, ki so mojo raso zavračali, jo pobijali in preganjali vsa ta leta. Angelska kri je bila najboljše Sebastianovo darilo, poleg njega samega. Nisem ga spraševala kje jo je dobil, vem samo, da sem z njegovo pomočjo postala vsemogočna. Postala sem kraljica vampirjev in na to sem ponosna, odločena sem da izrinem vsakega ki mi bo stal na poti, svojo lakoto pa še vedno tešim s človeško krvjo. S krvjo umazanih in pokvarjenih ljudi, ki na svetu nimajo kaj početi. Toda pssst, morda so moje skrivnosti vendarle takšne, da bi zanje tudi ubijala. Le pazljivo z menoj.

YOU ARE THE ONE THAT I DESIRE
LOONA ∙ SEDEMNAJST ∙ 4-5 LET ∙ ZS, PLEASE
YOU ARE THE DARK, I'M THE VAMPIRE

avatar
katherine james
vampire clan leader.

Posts : 19
Join date : 2010-08-21

View user profile

Back to top Go down

Back to top

- Similar topics

 
Permissions in this forum:
You cannot reply to topics in this forum